mocil

Mira otros diccionarios:

• mocil — adj. Moceril. * * * mocil. adj. p. us. Propio de gente moza. * * * ► adjetivo Propio de gente moza …   Enciclopedia Universal

• močíti — móčim nedov. (ȋ ọ) 1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• moceril — ► adjetivo Que es propio de gente moza o joven. * * * moceril adj. Propio de mozos. ≃ Mocil. * * * moceril. adj. Propio de gente moza. * * * ► adjetivo Juvenil …   Enciclopedia Universal

• močílo — a s (í) 1. knjiž. tekočina za močenje: škatla z močilom za pečatnike 2. nar. razmočen kraj, kjer voda izvira iz tal: pod pobočjem je veliko močil in studencev // nar. primorsko mlaka, luža: poglobil je močilo, ki je ležalo ob gozdu; ob močilu so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pleníca — e ž (í) tkanina, navadno pravokotna, za zavijanje dojenčka: oprati plenice; poviti otroka v bele, mehke plenice ∙ ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic postal odrasel, samostojen;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pŕš — a m (ȓ) pršec, pršavica: mrzel prš ji je močil lase / prš morskih valov / burja je dvigovala snežni prš visoko nad smreke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• škrópec — pca m (ọ̑) dež, ki pada v redkih kapljah: škropec je močil cesto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika