letijo

Mira otros diccionarios:

• letijo — letigio o letijo (ant.) m. Litigio. * * * letigio o letijo. m. desus. litigio …   Enciclopedia Universal

• letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• letigio — o letijo (ant.) m. Litigio. * * * letigio o letijo. m. desus. litigio …   Enciclopedia Universal

• Aleksandar Deroko — Le Cathédrale Saint Sava à Belgrade, conçu par Alexandre Deroko Aleksandar Deroko, en serbe cyrillique Александар Дероко (né le 16 septembre 1894 à Belgrade mort le 30 novembre 1988 à …   Wikipédia en Français

• pleito — (Del fr. ant. plait < bajo lat. placitum, voluntad regia.) ► sustantivo masculino 1 DERECHO Contienda judicial entre distintas partes: ■ los trabajadores despedidos tienen un pleito con la empresa. SINÓNIMO litigio 2 Disputa o riña entre dos o …   Enciclopedia Universal

• beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• čáplja — e ž (ȃ) štorklji podobna močvirska ptica: čaplje letijo v dolgi vrsti ♦ zool. siva čaplja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• cúrek — rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• gós — í ž (ọ̑) 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu ♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ískra — e ž (í) 1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika